O nas

Družba Nigrad, d. d., opravlja komunalne dejavnosti, 
organizirane kot gospodarske javne službe, za potrebe lokalnih skupnosti, 
podjetij, ustanov in individualnih naročnikov. Dejavna je v SV-Sloveniji, 
predvsem na širšem območju mesta Maribor.

Osebna izkaznica

T: 02 45 00 300
E: info@nigrad.si
S: www.nigrad.si
F: www.facebook.com/nigrad.si

Osnovni podatki:

Družba: Nigrad, komunalno podjetje, d. d.
Skrajšano ime: Nigrad, d. d.
Sedež: Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor

Matična št.: 5066310
ID za DDV: SI71083715
Transakcijski račun: 04515-0000498021 pri NKBM
Osnovni kapital: 3.679.235,50 EUR
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Mariboru, št. vložka: 1/00662/00
Uprava: Matjaž Krevelj, direktor

 

Nadzorni svet:

  • Matjaž Mihelak, predsednik
  • Polona Pergar Guzaj – namestnica
  • Boštjan Štuhec, član
  • Mitja Hasaj, član
  • Vlasta Pavlič Gosak, članica (PD)
  • Mišo Pušnik, član (PD)

Število zaposlenih: 260
Velikost gospodarske družbe: veliko podjetje

Glavne dejavnosti družbe:

  • vzdrževanje in upravljanje ulic, trgov in cest s pripadajočimi objekti in napravami,
  • vzdrževanje in upravljanje kanalizacijskega sistema,
  • vzdrževanje in upravljanje javne razsvetljave in prometne signalizacije,
  • vzdrževanje in upravljanje javnih parkirišč,
  • izvajanje gradbenih in ostalih del za potrebe komunalne infrastrukture,
  • akreditirana dejavnost – preizkusni laboratorij.

Notranja organiziranost družbe:

Uprava:

  • Služba kakovosti
  • Odnosi z javnostmi

Poslovna področja:

  • Računovodsko-finančna služba
  • Služba za ravnanje s človeškimi viri
  • Komerciala
  • Vozni park
  • Služba za upravljanje z viri in razvoj
  • Upravno-tehnična služba
  • Operativne službe:
    • Javne prometne površine
    • Kanalizacija
    • Javna razsvetljava in prometna semaforizacija

Aktualni izzivi komunalnih dejavnosti

Zagotavljanje
javnega interesa

Zametke vseh  današnjih oblik komunalnih dejavnosti, ki so področno in storitveno globoko razvejane, najdemo v prvih oblikah skupinskih naseljevanj, skladno s splošnim razvojem civilizacij pa beležimo pojave organiziranih služb javnega pomena in temelje današnje infrastrukture. Gonilo komunalnega napredka so družbene spremembe, naraščanje prebivalstva, delitev dela in premiki v industrializaciji, današnja komunalna ureditev razvitih središč pa zagotavlja ustrezno podstat opredeljevanju kakovosti bivanja. Primarni cilj optimalnega izvajanja komunalnih storitev v obliki obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb (GJS) je zagotavljanje javnega interesa. Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (ZGJS) se z GJS zagotavljajo tako materialne javne dobrine kot produkti in storitve, ki jih v obliki trajnega in nemotenega izvajanja v domeni javnega interesa omogoča nacionalna ali lokalna skupnost, v kolikor jih ni mogoče zagotoviti na trgu. Republika Slovenija je leta 1996 ratificirala Evropsko listino lokalne samouprave; ta določa, da naj javne naloge, če je le možno, izvajajo tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. Dodelitev javnih nalog drugim oblastem bi namreč morala biti utemeljena z obsegom in naravo take naloge in z zahtevami za učinkovitost in gospodarnost njihovega izvajanja. Tudi Ustava RS predvideva, da se k pristojnostim občin prištevajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in se dotikajo izključno prebivalcev občine. Pri odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ravnanju z odpadki, vzdrževanju javnih površin itn. gre za storitve, ki jih je glede na obseg in naravo dejavnosti smiselno izvajati na ravni lokalne samouprave. Družba Nigrad, d. d., je v pretežni javni lasti, njen večinski lastik pa je Mestna občina Maribor; v skladu z lastniško politiko ter vizijo uprave in ožjega poslovodstva se dejavnosti podjetja razvijajo vzporedno z aktualnimi trendi trajnostnih, sinhronih in celovitih rešitev.

 

Tranzicija v krožno gospodarstvo in
digitalno obvladovanje procesov

Poleg nenehnega izboljševanja kakovosti storitev ob finančni učinkovitosti, ki prihaja do vse večjega izraza ob prehajanju v modele krožnega gospodarstva, je ena temeljnih razvojnih nalog na področju komunalnega gospodarstva spodbujanje digitalizacije. Medtem ko je ob dejstvu, da v vrsti odpadkov prednjačijo gradbeni odpadki, poglavitni cilj krožnega gospodarstva njihova učinkovita izraba, je neposreden vstop v informacijsko družbo nujen z vidika inovativne rabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij in svetovnega spleta za izboljšanje poslovanja izvajalcev javnih služb, kakovosti storitev ter informiranja uporabnikov in vseh preostalih deležnikov. V procesih digitalizacije poslovanja je ključno osredotočenje na vsakodnevna pričakovanja uporabnikov storitev, povečanje kakovosti izvajanja komunalnih storitev in spremljanje komunalnih procesov v realnem času. Posebno pozornost bo treba usmeriti tudi v razvoj novih organizacijskih oblik in ekonomskih modelov, ob tem pa spodbujati hitro izmenjavo informacij znotraj organizacij in navzven ter pospešiti organizacijsko učenje. Družba Nigrad, d. d., ob koncu leta 2018 uvaja novo organizacijo z namenom optimizacije poslovanja, kar je neločljivo povezano tudi z razvojem in implementacijo digitalizacije; ta prinaša poenostavitev in poenotenje poročevalskih obveznosti (posredovanje informacij iz enotnega informacijskega središča), dostopnost do celovitih podatkovnih baz in evidenc ter omogoča digitalno sodelovanje med vsemi deležniki – izvajalci javnih služb, lastniki infrastrukture, državnimi organi in uporabniki storitev. Na takšen način se ustvarja temeljna platforma za uresničitev vizije pametnega mesta v domeni infrastrukturnih inovacij v povezavi z uporabnimi civilnimi tehnološkimi rešitvami, ki jih bo družba Nigrad, d. d., kot vzdrževalec večine mestne infrastrukture upravljala in nadzirala v skupnem infrastrukturnem nadzornem centru. 

 

Vlaganja v obstoječo javno
infrastrukturo v realnem času

Komunalne storitve so storitve splošnega gospodarskega pomena; namenjene so državljanom in so v interesu širše družbe. Na področju teh storitev in podporne infrastrukture si je treba prizadevati za dvig družbene zavesti o njihovem pomenu za delovanje, razvoj in dobrobit celotne družbe. Nigrad, d. d., v okviru izvajanja GJS vzdržuje javne prometne površine, upravlja omrežje javne kanalizacije ter bdi nad javno razsvetljavo in prometno semaforizacijo, pod okriljem upravno-tehnične GJS pa zagotavlja ustrezno podporo vsem storitvam javnega pomena. Nova oblika upravljanja z javno infrastrukturo je uvedba modela z vlaganjem javne infrastrukture kot stvarnega vložka v podjetja v (pretežni) javni lasti. To prinaša številne prednosti, saj se v tem modelu sredstva amortizacije porabljajo namensko, kar omogoča izvajalcem GJS lažje upravljanje z infrastrukturo; to poenostavi postopke vlaganj in zagotavlja kontinuirano vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture, seveda v skladu s časovnimi in finančnimi zmožnostmi izvajalca GJS. Prehod v ta model temelji tudi na zmanjševanju količine nepotrebnega administrativnega dela, občine pa s stvarnim vložkom javne infrastrukture v (pretežno) javna podjetja, ki so v njihovi (so)lasti, ohranijo in hkrati poenostavijo nadzor nad vlaganjem v javno infrastrukturo. Tako bi lahko v okviru rednih vzdrževanj spodbudili gradnjo in vlaganja v obstoječo javno infrastrukturo v realnem času, kar bi ob dejstvu, da tudi aktualne podnebne spremembe izdatno vlivajo na izvajanje GJS, pomenilo predvsem promptno zadovoljevanje elementarnih potreb končnih uporabnikov storitev in povečevanje vrednosti infrastrukture, upravljavci pa bi na takšen način še dosledneje izpolnjevali vse strožje okoljske standarde.

Evropski projekti

Z uspešno participacijo na razpisu Obzorje 2020 (HORIZON 2020 CIRC: 2016–2017) se je družba Nigrad, d. d., ob podpori Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) uvrstila med eminentne evropske institucije, ki bodo do leta 2022 demonstrirale učinkovito izrabo gradbenih, industrijskih in komunalnih odpadkov. V Sloveniji se je v letu 2016 zbralo 5,498 milijona ton odpadkov, od česar jih je bilo največ gradbenih (2,165 milijona ton oz. 39 %), sledijo pa komunalni (0,982 milijona ton oz. 18 %) in industrijski odpadki iz termičnih procesov (0,905 milijona ton oz. 17 %). Glede na to, da je gradbeništvo največji povzročitelj odpadkov, pri izvajanju gradbenih del (predvsem zemeljskih) pa je možno predelane odpadke uporabiti v velikih količinah, je vstop v cikel krožnega gospodarstva neizbežen. To je tudi poglavitni razlog, da je Nigrad s partnerji (MO Maribor, Snaga Maribor in Energetika Maribor) soustanovil Inštitut Wcycle; pod njegovim okriljem intenzivno izvaja aktivnosti v zvezi s prehodom v nov ekonomski in poslovni model učinkovitega upravljanja z viri, najaktualnejši Nigradov projekt, ki ga sofinancira EU, pa je CINDERELA, ki se izvaja v okviru največjega evropskega programa za raziskave in razvoj HORIZON 2020. S tem projektom se družba Nigrad, d. d., osredotoča na prihajajočo intenzivnejšo urbano gradnjo, saj je predvideno, da bo do leta 2050 v urbanih središčih živelo skoraj 86 % svetovne populacije. Ker je gradbeništvo velik porabnik surovin, so novi, bolj trajnostni pristopi, ki so hkrati tudi ekonomsko učinkovitejši, nujni; model, ki jih uvaja, med drugim vključuje uporabo sekundarnih surovin, ki nastanejo z recikliranjem gradbenih, industrijskih, rudarskih in tudi nekaterih komunalnih odpadkov. Eden od projektnih ciljev je oblikovati krožni model izrabe virov, s katerim se bodo negativni vplivi na okolje zmanjšali za do 20 %. To naj bi dosegli z uvedbo dobavnih verig krožnega urbanega gradbeništva, s čimer naj bi se za kar 30 % povečalo recikliranje odpadkov iz domene gradbenih in rušilnih del. V okviru projekta bo razvit sistem opravljanja storitev na enem mestu CinderOSS, ki bo demonstriran v različno velikih mestih v Evropi, deloma tudi v Mariboru. Projekt se bo izvajal od 1. 6. 2018 do 31. 5. 2022 in bo pomembno vplival na prehod k bolj trajnostnemu gospodarstvu v Evropi in Sloveniji. Gre za prvi tovrstni projekt, ki slovenskim izvajalcem v štirih letih namenja skoraj 1,7 milijona evropskih sredstev, Nigradovi partnerji pa so ugledne evropske institucije, med katerimi še posebej izstopajo Univerza Luigi Bocconi iz Milana, Institut Tecnalia iz San Sebastiana in Tehniška univerza Delft iz Nizozemske. Skupna vrednost projekta CINDERELA sicer znaša 7.772.706,25 EUR, od česar prispeva Evropska unija 6.729.219,00 EUR.

Zgodovina in mejniki

Razvoj mestne komunale od sredine 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne leta 1941 je bil pravzaprav odsev razvoja samega mesta, le da je komunalni razvoj večino časa močno zaostajal za razvojem mesta.

Nagel urbani razvoj Maribora se je začel dogajati po prihodu železnice leta 1846, ko je mestno prebivalstvo v dobrih 50 letih naraslo s 4.000 na 30.000 ljudi, čemur je sledila tudi pospešena stanovanjska gradnja in nastanek novih cest in ulic, temu pa zaradi nepripravljenosti ni sledil tudi nujni komunalni razvoj. Šele župan Aleksander Nagy je uvidel nujnost komunalne ureditve mesta in tako so deli Maribora, ki so zrasli ob koncu 19. stoletja, že imeli popolno komunalno infrastrukturo – kanalizacijo, urejene ceste in pločnike. Toda za njim se je ponovno povrnila nesistematičnost in nedoslednost pri komunalni ureditvi mesta. To breme je Maribor nosil vse do začetka 30 let 20. stoletja, ko so zaradi nuje centralno uredili vse komunalne in uslužnostne dejavnosti v mestu ter s tem postavili temelje za načrtovano in sočasno komunalno opremljanje tako obstoječih kot nastajajočih delov mesta. In prav mestna podjetja, ki so združevala vse komunalne dejavnosti pod eno streho, predstavljajo začetek sodobne komunalne dejavnosti v Mariboru, ki jo danes opravlja družba Nigrad, d. d.

1857

Začetek organizirane komunalne službe v Mariboru – takratna mestna oblast od mariborskega vojaškega erarja odkupi dva prostora za hrambo orodja in materialov.

1862

Novoustanovljena Mestna uprava cest prične z urejanjem Gosposke, Jurčičeve in Ul. 10. oktobra, kar predstavlja začetek sistematičnega komunalnega urejanja mesta Maribor.

1952

Mestna uprava cest se preimenuje v komunalno upravo Maribor; komunalna dejavnost je podobna tisi iz obdobja med vojnama – izgradnja kanalizacije in urbanizacija mestnega središča.

1954

Ustanovljeno je Komunalno podjetje Maribor, ki nadaljuje tradicijo predhodnih družb.

1960

Organizirana komunalna služba postane Nigrad – podjetje za nizke gradnje; to ime družba uporablja še danes. Odcepita se Vrtnarija (nekdanja Florina) in Čistoča (nekdanja Snaga). Nigrad je organiziran kot delovna organizacija z dvema TOZD-oma.

1990

Nigrad postane enovito podjetje.

1991

V upravljanje prevzame mariborska javna parkirišča.

1993

V vzdrževanje pridobi mariborsko javno razsvetljavo.

1997

Nigrad se v sodni register vpiše kot delniška družba.

1998

Nigrad, d. d., se preseli v novo poslovno zgradbo na Zagrebški cesti v Mariboru. Tistega leta prvič pridobi akreditacijsko listino za laboratorijsko dejavnost ISO 45000 in certifikat kakovosti ISO 9002.

2015

Prvič v zgodovini prične z vzdrževanjem državnih cest.

2017

Kot eno najpomembnejših regionalnih komunalnih podjetij praznuje družba Nigrad, d. d., 160-letnico obstoja in delovanja ter nadaljuje bogato tradicijo vzdrževanja in nadgrajevanja temeljev mesta Maribor. Tega leta namesti prvo svetilko na fotovoltaični sistem, postavi prvo napajalno postajo za električne avtomobile in soustanovi inštitut Wcycle.

2018

Nigrad, d. d., postane eminentni evropski demonstracijski partner na področju prehajanja v krožno gospodarstvo.

     

E-NOVICE

Prijavite se k prijemanju naših novic in bodite
obveščeni o vseh aktualnih zadevah.