Trajnostnejši gradbeni materiali za okolju prijazno urbano prihodnost

Sodobno življenje z nenehnim povečevanjem koncentracije prebivalstva v urbanih središčih predstavlja velik izziv za gradbeno stroko, ki v modelih krožnega gospodarstva pospešeno išče ekonomsko učinkovite in okolju prijaznejše načine za gradnjo v mestnih središčih, saj demografi predvidevajo, da bo do leta 2050 tam živelo kar 86 % svetovne populacije. In na to moramo biti dobro pripravljeni.

Avtorja: Tomislav Ploj in dr. Dejan Pukšič

Objavljeno v: Gospodarski izzivi, december 2019

Z uspešno udeležbo na evropskem razpisu Obzorje 2020 (Horizon 2020) se Zavod za Gradbeništvo Slovenije in komunalno podjetje Nigrad, d. d., s povezanim inštitutom Wcycle uvrščata med priznane evropske ustanove, ki bodo do leta 2022 pod okriljem raziskovalno-demonstracijske iniciative Cinderela prikazale učinkovito krožno izrabo gradbenih, industrijskih in komunalnih odpadkov. Uporaba sekundarnih surovin, ki nastanejo z recikliranjem raznovrstnih odpadkov, je namreč ob zavedanju, da se bo svetovno gospodarstvo v bližnji prihodnosti spopadalo s pomanjkanjem neobnovljivih naravnih virov, nujno. Samo v Sloveniji smo denimo leta 2016 pridelali 5,498 milijona ton odpadkov, od česar jih je bilo največ – 39 % gradbenih; in ker je gradbeništvo največji povzročitelj odpadkov, je vstop v cikel krožnega gospodarstva zanj neizbežen.  

Cinderela: novi krožni modeli za trajnostnejše urbano gradbeništvo

Gre za 4-letni projekt, ki ga financira Evropska unija; njegov temeljni cilj je snovno učinkovito urbano gradbeništvo z vpeljanimi modeli krožnega gospodarstva. Sodeluje 13 partnerjev iz 7 evropskih držav, poleg ZAG-a in Nigrada še posebej izstopajo Univerza Luigi Bocconi iz Milana, Inštitut Tecnalia iz San Sebastiana in Tehniška univerza Delft iz Nizozemske. Vloga družbe Nigrad, d. d., je prikaz proizvodnje in vgradnje novih, trajnostnejših gradbenih materialov. Mariborsko komunalno podjetje, ki kot koncesionar med drugim vzdržuje tudi mariborske občinske ceste, bo tako sooblikovalo in v resničnem okolju demonstriralo nov poslovni krožni sistem CinderCEBM, ki predvideva obdelavo in ponovno uporabo gradbenih proizvodov iz sekundarnih virov v realnem lokalnem okolju.

Ta model temelji na recikliranju različnih odpadkov, ki nastajajo pri gradnji in rušenju objektov v mestnih in primestnih območjih ter pri predelavi komunalnih in industrijskih odpadkov, ki se sicer odlagajo ali sežigajo. Kot podpora krožnemu modelu CinderCEBM bo razvita multimodularna storitev na enem mestu CinderOSS, v okviru katere bo poskrbljeno za razvoj novih tehnologij in produktov, oblikovanje trga, digitalizacijo poslovanja, podporo pri dopolnilnih ukrepih in predlogih novih zakonodaj ter samo produkcijo in vgradnjo novih izdelkov. Digitalno poslovanje omogoča večjo transparentnost in sledljivost poti od odpadka do izdelka; za krožne poslovne modele je velikega pomena, to področje pa ureja tehnologija BIM. Prav zaradi tega bodo oblikovane BIM-knjižnice novih trajnostnih materialov za lažje projektiranje, nadzor in vgradnjo.

Pilotna proizvodnja recikliranih gradbenih materialov tudi v Sloveniji

CinderCEBM in CinderOSS bosta preizkušena v realnem okolju v Španiji, Italiji, Hrvaški, Poljski, Nizozemski in Sloveniji, le v Španiji, Hrvaški in Sloveniji pa bo postavljena tudi pilotna proizvodnja gradbenih materialov iz sekundarne rabe in izvedena vgradnja omenjenih surovin. Skozi projektne aktivnosti bodo participanti pridobili nova znanja in kompetence za trajnostnejše ravnanje z odpadki in njihovo vnovično uporabo v gradbene namene. Cinderela tako uvaja številne novosti, ki so še posebej zanimive za slovenska mesta; ta so namreč zaradi relativne geografske in upravne majhnosti odprta za trajnostne proizvode in storitve, čemur sledita tudi industrija in podjetništvo. S projektom Cinderela bo Slovenija zagotovo okrepila položaj pionirja dobrih praks v tranziciji v krožno gospodarstvo in postala pomemben mednarodni deležnik in konkurent na področju globalnega trajnostnega razvoja.

Cinderela je prvi tovrstni projekt, ki slovenskim izvajalcem – ZAG-u in družbi Nigrad, d. d., v štirih letih namenja skoraj 1,7 milijona evropskih sredstev. Skupna vrednost projekta sicer znaša 7.772.706,25 EUR, od česar prispeva Evropska unija 6.729.219,00 EUR.

E-NOVICE

Prijavite se k prijemanju naših novic in bodite
obveščeni o vseh aktualnih zadevah.