Komunalne storitve in okoljska dajatev-pojasnila

I. OMREŽNINA
Omrežnina je tisti del cene, ki pri kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture za normalno delovanje sistemov. Življenjska doba cevovodov znaša od 30 do 50 let, odvisno od materiala, po tem obdobju pa je potrebno dele kanalizacijskega sistema nadomestiti z novimi. Zaradi obsežnosti kanalizacijskih sistemov je potrebno dotrajane dele stalno in kontinuirano obnavljati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do situacije, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem ni več možno normalno odvodnjavanje odpadne vode.
Omrežnina »OMR = AM + ZAV + FININFRA« se izračuna tako, da se seštejejo letni stroški:
• za nadomestitve infrastrukture (amortizacija),
• zavarovanja infrastrukture ter odškodnin zaradi infrastrukture,
• finaciranje infrastrukture.
ter se razdelijo glede na število in velikost vodomera in s tem obremenijo vsakega uporabnika v stanovanju, stanovanjski hiši oz. poslovnem objektu glede na velikost vodomera oz. priključka. Omrežnina se zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oz. priključka in je zato vsak mesec enaka zato je za uporabnika fiksen strošek in je namenski vir, ki se uporablja za financiranje razvoja ter investicijskega vzdrževanja omrežja po katerem se vrši izvajanje javne službe.
Omrežnino zaračunava uporabniku izvajalec javne službe, ki jo nato nakaže v občinski proračun, kjer se namensko porablja za obnovo kanalizacijske infrastrukture.
Omrežnino za uporabo kanalizacijske infrastrukture tako delimo na »odvajanje« in »čiščenje«
Odvajanje: Za javno kanalizacijsko omrežje (kanali, črpališča, razbremenilniki, itd…)
Čiščenje: Za čistilno napravo.
Ker je razmerje med dolžino kanalizacije ter številom priključkov na to omrežje v vsaki občini drugačno, ima to dejstvo za posledico, da je tudi omrežnina v vsaki občini drugačna. Uporabniki omrežja morajo namreč preko plačevanja stroška omrežnine na letni ravni zbrati potrebna sredstva za potrebne nadomestitve infrastrukture, ki jih izvede občina. Cene za omrežnine po občinah so objavljene v ceniku podjetja Nigrad d.d. na spletni strani. www.nigrad.si
 
 
 
 
 
 
II. KOMUNALNE STORITVE
KOMUNALNE STORITVE DELIMO TAKO NA ODVAJANJE KOT ČIŠČENJE  IN SICER
ODVAJANJE
Odvajanje je prihodek izvajalcu javne službe za opravljanje rednega vzdrževanja in nemotenega odvajanje odpadne vode v kar spada predvsem:
  • Stroški električne energije za črpališča,
  • Servisi in pregledi črpalk na črpališčih,
  • Vodenje daljinskega sistema nadzora črpališč,
  • Čiščenje kanalizacije s specialnimi vozili,
  • Snemanje kanalizacije,
  • Popravilo pokrovov in sten jaškov na javni kanalizaciji,
  • Stroški za odpadke,
  • Stroški za vodo,
  • Deratizacija kanalizacijskega omrežja,
  • Meritve pretokov,
  • Druga manjša dela,
  • Vzdrževanje baz podatkov,
  • Ostali povezani stroški vezani na stabilno delovanje kanalizacije.
 ČIŠČENJE
  • Stroški električne energije za čistilne naprave,
  • Odvoz blata s specialnimi vozili,
  • Deponiranje blata in trajna rešitev,
  • Monitoringi obratovanja čistilne naprave,
  • Meritve pretokov pred in za čistilno napravo,
  • Stroški odpada na grabljah in sitih,
  • Stroški za vodo,
  • Drugi stroški vezani na samo delovanje čistilne naprave.

     
III. OKOLJSKA DAJATEV
Okoljsko dajatev obračunavamo skladno z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/2012, 98/2015), ki določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, osnove za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja, itd. Ceno okoljske dajatve je nazadnje določila vlada RS v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/2012) in znaša 26,4125 € za enoto obremenitve. Preračunano na en kubični meter odvedene odpadne vode 0,52825 €/m3 v primeru »obstoječe pretočne greznice, iztokom v javno kanalizacijo brez ali z nedelujočo čistilno napravo« in 0,052825 €/m3 v primeru »delujoče male čistilne naprave ali z iztokom v javno kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo«.
 
 
 
Nadalje vam pojasnjujemo, da je skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (Ur. l. RS, št. 57/2008) v 3. členu zapisano: »Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, so prihodek proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev«.
Zaradi plačila okoljske dajatve, ki je z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/2012) predpisana dajatev občani ne morete koristiti nikakršnih uslug komunalnega podjetja Nigrad d.d.za odvoz greznic. Sam prihodek okoljske dajatve je skladno z zakonom o financiranju občin (Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ Ur.l. RS, št. 123/2006 Ur.l. RS, št. 101/2007 Odl.US: U-I-24/07-66, 57/2008, 94/2010-ZIU, 36/2011, 40/2012-ZUJF) namenski prihodek občine.
IV. PADAVINSKA ODPADNA VODA V JAVNO KANALIZACIJO
Podjetje Nigrad d.d., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor, je na podlagi podeljene koncesije izvajalec javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor. Javna služba obsega tudi odvajanje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
 
Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe. V večstanovanjskih stavbah z upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe.
Storitve odvajanja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.
Količina padavinske odpadne vode se določi na podlagi povprečne letne količine padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj pri čemer bodo lastniki objektov prejeli informativni obračun stroška odvajanja padavinskih voda. Z novim načinom obračuna (predpisanim v uredbi in odloku) se strošek odvajanja odpadnih voda obračuna ločeno. Tako se bo uporabnikom zaračunala samo tista voda, ki odteče v kanalizacijo, kajti z zmanjšanjem takšne vode v kanalizaciji, se bistveno zmanjša možnost preobremenitve kanalizacijskih objektov in s tem poplavljanja objektov ob javni kanalizaciji.

Strošku odvajanja padavinskih voda se je moč izogniti, če je odpadna padavinska voda speljana v ponikanje ali zbiralnik vode.
 
Sredstva, ki se bodo pobrala iz tega naslova, bodo namenjena pokritju stroškov, ki so povezani z vzdrževanjem kanalizacijskega omrežja.
 
 
 
 
 
Osnovne zakonodajne smernice in vodila za obračun so podana v naslednjih predpisih:

 
  1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS št. 98/2015),
  2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS št. 87/2012, 109/2012),
  3. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS št. 64/2012, 64/2014, 98/2015),
  4. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor (MUV št. 22/2009, 13/2008).
  5. Koncesijska pogodba za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor,
  6. Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, Kataster stavb, Register nepremičnin, Register prostorskih enot, 22.05.2013, http://www.gu.gov.si
  7. Javne informacije Slovenije, Agencija RS za okolje, Letna količina padavin za klimatološko postajo Maribor – Tabor, 5.6.2013, http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/
V. OBVEZNO ČRPANJE GREZNIC IN MALIH ČISTILNIH NAPRAV
Vedno strožji in zahtevnejši bivalni pogoji ter z njimi povezana okoljevarstvena zakonodajna določila prinašajo z namenom zaščite narave in okolja iz leta v leto strožje normative in zahteve. Med takšne zakonodajne normative spada tudi v letu 2011 sprejeta in kasneje dopolnjevana Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015), ki v 17.,28.,44.,45. členu nalaga izbranemu izvajalcu javne službe kot obvezno storitev javne službe prevzem neobdelanega blata, blata in celotne količine komunalne odpadne vode iz obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in nepretočnih greznic ko je to potrebno, vendar najmanj enkrat na tri leta in predajo slednjega v ustrezno obdelavo. V primeru greznic predstavlja ustrezno obdelavo predaja odpadka na čistilno napravo in edina v našem okolju, za takšen prevzem odpadnega blata primerna ter ustrezna centralna čistilna naprava Maribor.
 
Z namenom po zagotovitvi občanom čim dostopnejše storitve pripravljamo v družbi Nigrad d.d. vsakoletne plane odvozov, ki jih potrjujejo posamezne občine in so zakonska osnova za izvrševanje obveznosti. V okviru navedenih planov odvozov pošiljamo pisna obvestila uporabnikom.
 
Načrtovanje koncentriranih odvozov po posameznih naseljih in okrajih nam zavoljo stroškovnih prihrankov omogoča tudi posebne cene za odvoze. Cena prevzema je namreč sestavljena iz storitve prevzema blata ter cene čiščenja slednjega na čistilni napravi ter se določa na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/2012, 109/2012, 108/2013). Za enostavnejšo predstavo o višini stroška naj navedemo, da znaša v povprečju ocenjeni strošek storitve na gospodinjstvo za 1,5 m3  odpadnega blata enkrat na 3 leta 65,64 € z DDV oz. 1,82 € mesečno, kar je seveda bistveno manj kot znaša povprečen mesečni strošek  uporabnika kanalizacijskega omrežja, ki znaša v povprečju več kot 10 € za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
 
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
Ur.l. RS, št. 98/2015 je krovni dokument, ki določa obveznosti lastnikom 45. člen dane uredbe obveznosti lastnika obstoječega objekta.
 
Lastnik obstoječega objekta, ki je opremljen z obstoječo pretočno greznico, mora do prilagoditve zahtevam te uredbe hraniti:
 
1. dokumentacijo o opravljenih delih na obstoječi pretočni greznici,
2. podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata iz četrtega odstavka 17. člena1 te uredbe oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe, če gre za kmetijsko gospodarstvo.
 
Lastnik obstoječega objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti dokumentacijo in podatke iz prejšnjega odstavka.
 
117. člen obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo 
 
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
– pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
 
Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
*Podjetje Nigrad d.d. Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor je na dan 01.01.2017 določen oziroma izbran za izvajalca javne službe v naslednjih občinah:
  1. Mestna Občina Maribor,
  2. Miklavž na Dravskem polju,
  3. Hoče-Slivnica,
  4. Šentilj,
  5. Pesnica,
  6. Kungota,
  7. Benedikt,
  8. Ruše.
 
Naprošamo vas, da se za prevzem komunalne odpadne vode oziroma blata naročite na spodnji sledeči način. Podjetje zagotavlja praznjenje od ponedeljka do petka vsak delovni dan od 7.00 do 14.00. Naročilo za prevzem se lahko izvede telefonsko na telefon 02 45 00 382 oziroma na elektronski naslov kanalizacija@nigrad.si ali osebno na sedežu družbe Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor. Cenik storitve prevzema komunalne vode in blata je objavljen na naši spletni strani www.nigrad.si oziroma je dosegljiv na sedežu družbe.
 
2Iz obveznega črpanja greznic in malih čistilnih naprav so izvzeti naslednji subjekti, ki imajo registrirano kmetijsko dejavno in izpolnjujejo naslednje pogoje ter se dano blato lahko uporablja v kmetijstvu.
 
2lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
 
UPORABA BLATA V KMETIJSTVU
 
V primeru, da se ukvarjate s kmetovanjem je potrebno za »izjemo pri predaji blata izvajalcu javne službe« predati naslednjo dokumentacijo s podpisano lastnoročno izjavo o izpolnjevanju pogojev:
 
  • dokazilo o številu prijavljenih oseb v gospodinjstvu,
  • potrdilo o lastništvu oz. najemu površin, ki zagotavljajo, da je možna uporaba gnojevke skladno s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla in se uporablja za gnojilo v kmetijstvu,
  • odločbo, da se stranka šteje za kmeta v smislu določb Zakona o kmetijskih zemljiščih,
  • ugotoviti oz. dokazati, da se gnojnične jame, v katerih se gnojevka zbira, vodoneprepustne, in se gnojevka iz njih ne sme razlivati po terenu ali v tla,
  • ugotoviti oz. dokazati, da je objekt za zbiranje gnojevke legalen, torej če ima vsa potrebna dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov.
 
Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu
Ur.l. RS, št. 62/2008 namreč v svojem 8. členu pod poglavjem IV. UPORABA OBDELANEGA BLATA V KMETIJSTVU 8. člen (prepovedi uporabe obdelanega blata v kmetijstvu) določa:
 
Uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE za gnojilo v kmetijstvu je prepovedana, razen za blato, ki:
 
  • je oddano izvajalcu občinske gospodarske javne službe varstva okolja v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, in je obdelano v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov,
  • nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu.
 
Tako Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
Ur.l. RS, št. 88/2011 v 13. členu 2. in 3. odstavka ter 25. člena 4. odstavka dovoljuje izjeme in sicer pod naslednjimi pogoji.
 
  1. V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
  2. Določbe 13. člena 2. odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
  3. Za obstoječe greznice, iz katerih se blato uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, se določbe 25. člena, 3. odstavka, ki govori o obvezni praznitvi ne uporabljajo.
 
Za izjemo iz obveznega črpanja greznic vas naprošamo, da na podjetje Nigrad d.d. naslovite vlogo z lastnoročno podpisano izjavo.
 
POMEMBNO OBVESTILO UPORABA BLATA V KMETIJSTVU
 

V primeru spremembe v kmetovanju in neustrezanju pogoja in uporabe blata v kmetijstvu ste nas dolžni obvestiti v roku 15. dni od nastale spremembe. Prav tako ste si v primeru sprememb v zakonodaji dolžni sami ponovno urediti vaš status.

 
VI. OBVESTILO O ZAČETKU OBRATOVANJA MALE ČISTILNE NAPRAVE IN POJASNILA V ZVEZI Z ZNIŽANJEM OKOLJSKE DAJATVE
Spoštovani, lastniki mali čistilnih naprav,
lastniki malih čistilnih naprav ste dolžni skladno z 29. členom uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/201) prijaviti malo čistilno napravo v roku 15. dni od začetka obratovanja male čistilne naprave (mkčn).
Okoljska dajatev je plačilo za onesnaževanje okolja uporabnikom malih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN). Za MKČN do 50 PE se priznava po sedaj veljavni uredbi o okoljski dajatvi 90% učinek čiščenja pod pogojem, da MKČN ustrezno obratuje in je za to narejena pozitivna ocena obratovanja. Ustreznost obratovanja se ugotavlja z izvedbo obratovalnega monitoringa, prvih meritev ali s poročilo o obratovanju za MKČN do 50 PE.
 
OBRAZCI:

POSTOPEK PRIJAVE IN ZNIŽANJE OKOLJSKE DAJATVE JE OPIS V SPODNJEM BESEDILU PRI IZDELAVI PRVEGA PREGLEDA ZA MKČN MANJŠO OD 50 PE:
 
Lastnik prijavi malo mkčn z izpolnjeno „VLOGOk vlogi pa priloži ES Izjavo o lastnostih1 oziroma izjavo o skladnosti1, ki jo stranka pridobi ob nakupu čistilne naprave in jo posredujejo skupaj z vlogo na naslov Nigrad d.d.  komunalno podjetje d.d. Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju: izvajalec). Izpolnjena vloga služi za prvi pregled obratovanja male čistilne naprave MKČN. Prvi pregled se izvede šele po izvedbi prvih meritev prvo naslednje koledarsko leto skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 94/2014, 98/2015) t.j. odvzem vzorca odpadne vode pri pooblaščenem izvajalcu, ki je med drugim tudi podjetje Nigrad d.d. tonka.cuk@nigrad.si - storitev je plačljiva.
 
Izvajalec javne službe odvajanja Nigrad d.d. Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor vam skladno s 17. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015) naredi poročilo o obratovanja male komunalne čistilne naprave do 50 PE. Na podlagi poročila za vašo malo čistilno napravo vam sporočamo sledeče:
 
Kot lastnik in upravljavec male čistilne naprave imate obvezo, da skladno z 28. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015), dokazujete, da vaša  čistilna naprava deluje skladno s predpisi. Skladno z navedenim predpisom velja poročilo 3. leta od njegove izdaje. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015) nalaga upravljavcu male komunalne čistilne naprave prevzem in odvoz blata najmanj enkrat na tri leta pri izvajalcu javne službe skladno s 17. in 28. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015).
 
Na terenu se pregleda delovanje čistilne naprave še delovanje male čistilne naprave kot to zahteva priloga 2 Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015) predvsem pa:
  1. Izjava o lastnostih/skladnosti male čistilne naprave,
  2. Vodno soglasje*, v primeru, da gre za iztok v vodotok 28. člen 3. odstavek 3. Točka Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015)
  3. Tehnična dokumentacija,
  4. Dnevnik opravljenih del.
 
Lastnik male čistilne naprave prejme praviloma preko elektronske pošte poročilo o pregledu male čistilne naprave (mkčn).
 
ZNIŽANJE OKOLJSKE DAJATVE ZA OBREMENJEVANJE VODA
 
Znižanje okoljske dajatve se izvede skladno s Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda Ur.l. RS, št. 80/2012.
 
Iz gornjega sledi, da boste skladno s 13. členom Uredbe o okoljski dajatvi (Ur. l. RS št. 80/2012, 98/2015), plačevali okoljsko dajatev v višini 10% od enot obremenitve, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo do poteka veljavnosti poročila, ki velja 3. leta oziroma do spremembe v predpisih, ki se nanašajo na male čistilne naprave.  Učinek čiščenja, ki je podlaga za 10 % enot obremenitve iz 13. člena navedene uredbe se začne upoštevati pri obračunu okoljske dajatve naslednji mesec po datumu izdelave poročila. V primerih novih čistilnih naprav je to najhitreje prvo naslednje koledarsko leto po izpolnitvi vseh pogojev t.j, izdelavi pozitivnega poročila.
 
Izvedba poročila za mkčn je storitev, ki se obračuna po veljavnem ceniku podjetja Nigrad d.d. Strošek ocene obratovanja sedaj poročilo je naveden na naši spletni strani www.nigrad.si pod ceniki.
POSTOPEK ZNIŽANJA OKOLJSKE DAJATVE ZA NADALJNJO OCENO OBRATOVANJA PO TREH LETIH:
  1. izvajalec pozove naročnika k izvedbi pregleda in ogleda MKČN
  2. v primeru, da izvajalec ne pozove naročnik le-ta kontaktira izvajalca, da se  izvede pregled  MKČN
  3. izvajalec pregleda zahtevane parametre skladno z zakonodajo2 naročnik pa s podpisom potrdi opravljeno storitev.
  4. Naročnik prejme načeloma preko elektronske pošte obvestilo o oceni obratovanja male čistilne naprave1,
  5. Izvedba ocene obratovanje sedaj poročilo je storitev, ki se obračuna po veljavnem ceniku podjetja Nigrad d.d. Strošek ocene obratovanja je naveden na naši spletni strani www.nigrad.si pod ceniki.
 
POMEMBNO OBVESTILO GLEDE DELOVANJA MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE
 
Čistilne naprave ne smejo in ne morejo biti ob javni kanalizaciji (dolžinsko merilo znaša 100 m 19. člen 5. odstavek Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015)), prav tako se je potrebno ob izgradnji javne kanalizacije obvezno priključiti na javno kanalizacijo male čistilne naprave pa ukiniti. Naročnik je dolžan redno čistiti in odstranjevati blato pri izvajalcu javne službe skladno s 17., 28. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015), ko je to potrebno vendar najmanj enkrat na tri leta.
Izvajanje storitve črpanja blata pri drugih izvajalcih ni skladna s 17. in 28. členom navedene uredbe in se šteje za neskladno z zakonodajo in se mala čistilna naprava ne more v poročilu opredeliti z DA .
 
IZJEME PRI OBDELAVI BLATA:
 
Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek 17. Člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS, št. 98/2015) je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
 
– gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
 
– lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
 
RELEVANTNA ZAKONODAJA ZA MALE ČISTILNE NAPRAVE MKČN
 
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
Ur.l. RS, št. 98/2015,
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda Ur.l. RS, št. 94/2014, 98/20152,
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda
Ur.l. RS, št. 80/2012, 98/2015,
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo
Ur.l. RS, št. 64/2012, 98/2015
Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro) (Ur.l.RS, št.82/2013)4
Direktiva o strojih 2006/42/ES4,
  • direktivo LVD (2006/95/ES)4,
Direktivo o elektromagnetni združljivosti EMC (2004/108/ES)4,
  1. Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1, Uradni list RS, št. 17/2011), (Zakon je predvsem pravna podlaga za prenos direktiv ES v slovenski pravni red v obliki tehničnih predpisov. Zakon tako ureja pogoje dajanja proizvodov na trg ali v uporabo,  tehnične zahteve za proizvode, postopke ugotavljanja skladnosti, zahteve in postopke določitve organov za ugotavljanje skladnosti in za izvajanje Uredbe (ES), št. 764/2008 ter Uredbe (ES), št. 765/2008),
  2. Uredba CPR (EU) št. 305/2011 uvaja drug sistem s predhodnimi določbami: Uredba je začela veljati 24. aprila 2011, vendar se členi 3. do 28., členi 36. do 38., členi 56. do 63., člen 65. in člen 66. ter priloge I., II., III. in V. uporabljajo šele od 1. julija 2013,
  3. Izjavo o skladnosti je po 1.7.2013 nadomestila izjava o lastnostih. V prehodnih določbah je določeno, da proizvajalci lahko pripravijo izjavo o lastnostih na podlagi certifikata o skladnosti ali izjave o skladnosti, izdane pred 1.7.2013 v skladu s CPD-direktivo o gradbenih proizvodih.
 
1 Proizvajalec, ki po 30. 6. 2013 prodaja svoj gradbeni proizvod v Evropski uniji (EU), mora izdati Izjavo o lastnostih (Declaration of Performance) in nanj namestiti CE oznako v skladu z 9. členom Uredbe CPR, če:
  • je gradbeni proizvod zajet v harmoniziranem evropskem standardu in se je zanj končalo prehodno obdobje,
  • če je bila za gradbeni proizvod izdana evropska tehnična ocena.
 
V kolikor lastnik ne predloži vseh potrebnih dokumentov (vloga, prve meritve, izjava o lastnostih, dokumentacija o čistilni napravi, vodno soglasje*, itd..) za izvedbo poročila, se šteje, da mala čistilna naprava ne deluje skladno s predpisi.