Seveda, saj je temeljni cilj e-računov zamenjava papirne oblike za elektronsko. Način plačila prejetega računa ostane še naprej prosta odločitev prejemnika, zato je e-račun primeren za vse prejemnike ne glede na način plačila obveznosti (bodisi prek e-banke bodisi z direktno obremenitvijo oz. trajnikom).

Za vsa ostala vprašanja v zvezi z e-računi, spremembe ali ukinitve e-naslovov idr. nas pokličite v ponedeljek in sredo med 8.00 in 10.30 oz. med 12.30 in 14.30 ter v petek med 8.00 in 10.30 na številko 02 45 00 353 ali nam pišite na info@nigrad.si.

Omrežnino predstavlja tisti del cene, ki pri kanalizacijskih sistemih pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture za normalno delovanje sistemov. Življenjska doba cevovodov znaša (odvisno od materiala) od 30 do 50 let, po tem obdobju pa je treba dele kanalizacijskega sistema nadomestiti z novimi. Zaradi obsežnosti kanalizacijskih sistemov je treba dotrajane dele obnavljati stalno in neprekinjeno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do primera, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem normalno odvodnjavanje odpadne vode ni več možno. Omrežnina »OMR = AM + ZAV + FININFRA« se izračuna tako, da se seštejejo letni stroški, ki se razdelijo glede na število in velikost vodomera; tako obremenijo vsakega uporabnika v stanovanju, stanovanjski hiši oz. poslovnem objektu glede na velikost vodomera oz. priključka:

- za nadomestitve infrastrukture (amortizacija),
- zavarovanja infrastrukture ter odškodnin zaradi infrastrukture,
- financiranje infrastrukture.

Omrežnina se zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oz. priključka in je zato vsak mesec enaka. Uporabniku tako predstavlja fiksen strošek in je namenski vir, ki se uporablja za financiranje razvoja in investicijskega vzdrževanja omrežja.

Omrežnino uporabniku zaračuna izvajalec javne službe; kot vir financiranja se prenese v občinski proračun in se namensko porablja za obnovo kanalizacijske infrastrukture. Omrežnino za uporabo kanalizacijske infrastrukture tako delimo na odvajanje in čiščenje. Postavka odvajanja se porabi za javno kanalizacijsko omrežje (kanali, črpališča, razbremenilniki itn.), postavka čiščenja pa za čistilno napravo.

Obračun komunalnih storitev izvajamo v skladu z 21. členom 2. odstavka in 14. odstavka Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2)): »Predračunska cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode. Ne glede na določbe tega člena se uporabniku, ki komunalne in padavinske odpadne vode ne odvaja ali čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, obračunajo dejanski stroški izvajanja storitve.«

BREZ MERJENJA PORABE PITNE VODE

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2) določa v svojem 21. členu 6. odstavka sledeče:

Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te uredbe in sicer:

 Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Sled navedenega se izvede obračun v višini 36,5 m3. Izračun količine zaračunane vode se izračuna 365 dni x 1,2m3/dan / 12 mesecev, kar znese 36,50 m3 na mesec.

Voda iz bazena je komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2), in sicer tako, da se jo odvede v kanalizacijo, malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ali obstoječo greznico.

Za obračun komunalne vode po pojasnilu Ministrstva za finance (št. 4231-50/2010-2 z dne 24. 6. 2010) ni pomembno, ali gre za pitno vodo ali ne. Zavedati se moramo, da se ob kopanju z naših teles v obliki potu sproščajo med drugim tudi hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja vseh voda. Vsak uporabnik bazena tako ob vsakem kopanju prispeva približno 1 miligram fosfatov. Velikokrat pa zaidejo v bazensko vodo tudi drugi človeški izločki. Vsekakor ne smemo pozabiti, da se pri osvežitvi v bazenu velikokrat s telesa spere kar precej krem in olj, ki nas varujejo pred soncem.

Glede na dano vas obveščamo, da gre za vodo iz bazena za komunalno vodo s katero pa je potrebno ravnati skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in sicer je potrebno z odpadno vodo ravnati tako, da se odpadna voda odvede v kanalizacijo, malo ČN ali obstoječo greznico.

Nadalje vam pojasnjujemo glede obračuna in porabe vode. Obračun komunalnih storitev in okoljske dajatve se  izvede skladno z 21. členom 2. odstavka in 14. odstavka Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2),  ki se glasi in sicer:

»Predračunska cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode.

Ne glede na določbe tega člena se uporabniku, ki komunalne in padavinske odpadne vode ne odvaja ali čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, obračunajo dejanski stroški izvajanja storitve.