objekti na kanalizacijskem sistemu

OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM SISTEMU

ČN BENEDIKT

Čistilno napravo sestavljata mehanska in biološka stopnja. Mehanska stopnja je izvedena kot troprekatna greznica oz. kot »emšer«.

Troprekatna pretočna greznica je izvedena v obliki ležeče cisterne iz armiranega poliestra tako, da je prvi prekat ½, drugi ¼ in tretji ¼ celotnega volumna. Pri manjših cisternah sta dva vstopna jaška, pri večjih pa trije. Vsaka cisterna ima zračnik. Posamezni prekati so med seboj povezani s prelivi, ki morajo biti izvedeni tako, da je možno kroženje zraka med njimi in odzračevanje. Na iztoku iz zadnjega prekata je v preliv vgrajena mrežica v obliki valja, ki zadrži večje delce, da ne morejo na biološko stopnjo.

Pri izvedbah z emšerji ima emšer primarni usedalnik, pod njim pa je gnilišče. V primarnem usedalniku so prečne potopne stene, ki preprečujejo pretok plavajočega blata in maščob v iztok iz emšerja.

Biološka stopnja je izvedena iz sendvič poliesterskega ohišja in sicer tako, da je spodnji konusni del postavljen na betonski podstavek ter na njega sidran. Konusni del se nadaljuje v obliki cilindra, ki ima na vrhu vstopno odprtino. V sredini je dotočni cilinder, ki je s cevjo povezan z mehansko stopnjo. Nad tem cilindrom je dno precejalnika in nasutje s HUFO nosilci. Pod dotočnim cilindrom je naknadni usedalnik. Skozi nasutje s HUFO nosilci sta speljani dve pokončni cevi in sicer ena do dotočnega cilindra, v katerem je nameščena potopna dozirna in recirkulacijska črpalka za distribucijo oz. razprševanje že mehansko očiščene in delno očiščene odpadne vode po nosilcih.

Razprševanje odpadne vode po nosilcih se opravlja s posebnimi razprševalci na tlačnem vodu recirkulacijske črpalke. Delovanje črpalke se regulira s časovnimi releji na elektro-komandni omarici. Druga vertikalna cev je postavljena v sredini naprave za potopno črpalko, ki je nameščena na dnu konusa naknadnega usedalnika in je namenjena za odvajanje odvečnega blata na začetek mehanske stopnje. Tudi delovanje te črpalke se regulira s časovnimi releji na elektro-komandni omarici. Iz dna konusa je speljan poseben cevovod za direktni odvzem odvečnega blata.
 

ČN CERŠAK

Napravo sestavljajo:

  • črpališče surovih odplak s potopnima črpalkama

  • fino sito pred vtokom v bazen z Bio-diskom

  • potopnik Bio-disk (primarni usedalnik, ozračevalni bazen-naknadni usedalnik)

  • mersko-iztočni objekt

ČRPALIŠČE Z SITOM

Objekt Črpališča predstavlja vhodni objekt na čistilno napravo. Odpadna voda doteka v črpalni jašek, kjer se vrši razbremenjevanje odvečne količine meteorne vode. Črpališče je armirano-betonski objekt, notranjih dimenzij 2,0 x 2,0 m, v katerem sta nameščeni dve potopni črpalki in plovna stikala.

Za odstranjevanje plavajočih (trdnih) delcev je v črpališču nameščena naprava Roto-sito. Izločeni mehanski delci –trdne snovi padajo po izpustnem žlebu v kontejner. Odplake se dalje vodijo do jaška pred betonskim bazenom s potopniki.

BIO-DISK

Proces Biološkega čiščenja se odvija v kontejnerski biološki čistilni napravi, tipa potopnik. Bio-disk ima kapaciteto 1000 PE. Sestavljajo ga naslednji segmenti:

  • Tank (korito), je izveden kot armirano-betonski objekt notranjih dimenzij 4,25 m x 16,0 m x 2,90 m. Tank vključuje tako primarni kot tudi sekundarni usedalnik, na katerem se nahaja bio-cona v (jeklena pregradna stena v obliki polžastega žleba).

  • Rotor predstavlja jeklena os (gred) na katero so z okvirji pritjeni mrežasti polietilenski diski. Rotor je postavljen tako, da je cca. 40% površine diskov potopljenih v vodo. Rotor poganja elektromotor.
     

Površino plošč po stiku z odpadno vodo in zrakom obrastejo mikroorganizmi, ki se prehranjujejo z organskimi snovmi v odpadni vodi. Ko zaradi debeline obrasti pride do oteženega prenosa kisika skozi celo plast, pride do odstopanja obrasti in ta se usede na dno bazena – primarnega usedalnika. Zaradi vrtenja valja nastaja turbulentno gibanje vode, ki povzroča prenos razpršene in še neusedle obrasti naprej (po polkrožnem žlebu) v naknadni usedalnik, kot sekundarni-biološki mulj skupaj z biološko prečiščeno vodo.

  • Pokrov je izdelan iz poliesterske smole, armirane z steklenimi vlakni. Njegova funkcija je predvsem v preprečevanju dostopa ultravijolične svetlobe (poškodovanje diskov), preprečevanju zmrzovanja in preprečevanju dostopa sončne svetlobe (pojavljanje alg).
     

ČN DOBRENJE

Čistilna naprava čisti na principu lebdeče biomase ter je zgrajena v kompaktnem armiranobetonskem bloku.

Napravo sestavljajo:

  • vhodno črpališče,

  • mehanska stopnja,

  • ozračevalni bazen 2 x,

  • naknadni usedalnik 2x,

  • zalogovnik blata,

  • upravni prostor.

  • Odpadna voda doteka v vhodno črpališče, kjer je nameščena črpalna naprava, ki prečrpava odpadno vodo v mehansko čiščenje. Tu večji mehanski delci sedementirajo na difuzor mehanske stopnje in se odlagajo v gnilišču mehanske stopnje, kjer pregnijejo. Občasno se pregnito primarno blato črpa v komunalno vozilo in odvaža na najbližjo komunalno čistilno napravo v nadaljno obdelavo. Iz mehanske stopnje se odpadna voda (OV) gravitacijsko preliva v dva ločena kombinirana ozračevalna bazena, kjer sta v sredini ozračevalnega bazena nameščena naknadna usedalnika.

  • Vsak od obeh ozračevalnih bazenov je opremljen s sistemom za ozračevanje odplak, z membranskimi ozračevalniki, ki ozračevalni bazen vpihujejo stisnjen zrak. V sredini ozračevalnih bazenov sta nameščena tipska naknadna usedalnika vertikalne izvedbe. Usedalnika sta opremljena s prelivom za iztok očiščene vode, napravo za povratno vračanje blata in odvajanje odvišnega blata. Odvišno blato se odvaja v zalogovnik blata, ki omogoča cca. 3 mesečno akumulacijo blata, od koder se blato črpa v komunalno vozilo in odvaža na najbližje ležečo komunalno ČN na nadaljnjo obdelavo.
     

ČN GEBERIT

Čiščenje odpadne vode se vrši v enobazenski čistilni napravi z aeracijskim mešalom.

Aeracijski bazen: Dimenzije aeracijeksga bazena so : premer 10 m, max globina bazena znaša 4,5 , minimalna globina vode znaša 1,25 m. Uporabni volumen bazena znaša 350 m3.

Ko se odpadne vode iz dotočnega črpališča DN 150 mm dovedejo v mehansko sito se tu izločijo grobi delci in tako očiščena odpadna voda odteka na čistilno napravo. Tu se s konstantnim mešanjem in obogatitve z zrakom vrši razgradnja odpadnih voda. Sledi faza usedanja in bistrenja ter pred ponovnim zagonom aeracijske turbine – mešala, izčrpanje očiščene vode v zgornjem delu bazena s črpalko kapacitete 20 l/s in usedlega blata na dnu bazena z drugo črpalko pretočne zmogljivosti 10 l/s.

Dotok na ČN iz črpališča je izveden s tlačnim vodom, enako se prečrpavajo prečiščene vode v zbirni jašek ki je namenjen za vzorčenje pri čemer se od tam izlivajo naprej v odvodnik reke Drave.


ČN STAVBAR IGM

Napravo sestavljajo objekti:

  • tipska troprekatna greznica

  • tipski precejalnik

  • vtočni in iztočni jašek

PRIMARNI USEDALNIK

Odpadna voda iz vtočnega jaška gravitacijsko doteka na mehansko predčiščenje v primarni usedalnik, kjer se večji, neraztopljeni delci usedajo na dno. Plavajoči delci (olja in maščobe) se izdvajajo v lovilni coni greznice. Greznica je izvedena kot vkopana vodoravno položena cisterna, premera 1,40 m in je iz armiranega poliestra. Odplake se iz greznice prelivajo v zbirni bazen precejalnika.

PRECEJALNIK

Precejalnik je izdelan kot tipska vertikalna cilindrična konstrukcija iz armiranega poliestra, nameščena je na dveh armiranobetonskih temeljnih ploščah in sidrana proti vzgonu. S potopno črpalko se odplake iz greznice prečrpavajo na vrh precejalnika, kjer se preko posebnih šob razpršuje po polnilu precejalnika in se preliva nazaj v zbirni bazen. Višek vode (odvisno od dotoka na čistilno napravo) pa se preliva v naknadni usedalnik od tam pa v iztočni jašek. Na polnilu precejalnika naseljena biološka ruša čisti prek polnila prelivajočo vodo. Zaradi večje učinkovitosti delovanja precejalnika (večjega učinka čiščenja) se v polnilo prezračuje s prisilnim prezračevanjem (vgrajen ventilator).

Nadzemni del precejalnika je popolnoma zaprt. Črpalka precejalnika obratuje neprekinjeno (cca. 20 ur dnevno) in neodvisno od dotoka na napravo. Zaradi tega je hidravlična obremenitev precejanlnika enakomerna, učinek čiščenja pa se le malo spreminja. Obe potopni črpalki se krmilita prek časovnih stikal.

 

ČN LOG

Čistilna naprava je aeracijska, sestavljena iz treh bazenov, od katerega sta dva za aeracijo, en pa za bistrenje in usedanje blata ter prečpavanje slednjega v sušilno gredo. Biološka čistilna naprava komunalnih vod za 400 PE je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod obstoječe in predvidene zazidave dela »Bistrice ob Dravi«. Iztok očiščenih komunalnih vod iz čistilne naprave je speljan v potok Bistrica z izpustno glavo. Črpališče je zasnovano tako, da omogoča navezavo nižjeležečih objektov , za katere in možno gravitacijsko priključevanje.

Sestava čistilne naprave:

  • Črpališče,

  • Bazen za aeracijo,

  • Bazen za bistrenje,

  • Sušilne grede

  • Iztok odvodnik Bistrica
     

Črpališče

Črpališče je pravokotni objekt dimenzij DN 225 cm in globine 3,00 m. Črpališče je tipsko izdelano iz betona in pokrito. Črpališč je opremljeno z dvema črpalkama. Črpalka z kapaciteto do 10 l/s za črpanje na višino 15 m – avtomatika z nazivno močjo 7,5 kW. Črplka pred vstopom »grinder« z drobilcem pred vstopom v črpalko zdrobi primesi dna velikost do 6 mm

BAZEN 2 x AERACIJA ZA INTENZIVNO AERACIJO, PRIPRAVA BIOMASE IN STABILIZACIJO PRETOKA

Bazen je dimenzije 5225x2225x2850 mm m katere koristni volumen je 20 m3. opremljen je z dvema potopnima črpalkama mešal-aeratorjev TSURIMI Typ 15-TR (N)

Bazen za aeracijo 2x

V sprejemni komori sta vgrajeni dve črpalki, ki delujeta izmenično. Sprejemna komora deluje za doziranje odpadne vode v nadaljni proces čiščenja max. do 1 m3 . dnevno se izvede cca. 190 doziranj.

Bazen za bistrenje

Bazen je dimenzije 5225x2225x2850 mm m katere koristni volumen je 20 m3 Opremljen je tudi z aeratorji za dobavo zraka ter opremljen s črpalkami za prečpavanje slednjega v sušilno gredo. V bazenu he vgrajen kompresor za prečrpavanje blata in čiste vode iz bazenov BECKER Typ DT 4,25 K, B=235 mm l=545 mm, h=290mm, kapacteta pretoka zraka do 25 m3/h.

Sušilna greda

Bazen je dimenzije 5225x2225x2850 mm m katere koristni volumen je 20.
 

ČN MEJA ŠENTILJ

Čistilna naprava čisti na principu pritjene biomasa (tip potopnik)

Napravo sestavljajo:

  • dotok na čistilno napravo z avtomatskimi grabljami ter varnostnim odlivom

  • črpališče (tri potopne črpalke)

  • potopnik (tri enote po 1000 E deluje samo 1x 1000)

  • naknadni (integriran sekundarni) usedalnik,

Odpadna voda doteka v vhodni objekt, ki razbremenjuje odvećne količine meteorne vode. Na izpustu iz objekta so nameščene fine avtomatske grablje. Grablje služijo za odstranjevanje večjih mehanskih delov. V objektu se nahaja še varnostni odliv, ki preprečuje poplavitev področja čistilne naprave v primeru visokih vod.

Črpališče odpadnih vod

Črpališče odpadnih vod je izvedeno z tremi potopnimi črpalkami, ki se nivojsko vklapljajo ter izklapljajo, ter s tem zagotavljajo optimalno delovanje čistilne naprave.

BIO DISK

Biološko čiščenje se odvija v biološki čistilni napravi, tipa potopnik. Sestavljajo ga naslednji segmenti:

  • Tank, ki je izveden kot armiranobetonski objekt ter vključuje tako primarni kakor tudi sekundarni usedalnik, va katerem se nahaja bio-cona v (jeklena pregradna stena v obliki polžastega žleba),

  • Rotor je jeklena os na katero so z okvirji pritjeni mrežasti poliestreski diski,

  • Pokrov je izdelan iz poliesterske smole, armirane z steklenimi vlakni,

Izpustni objekt

Izpustni objekt je lociran na koncu (severni del ČN), ter služi za odvzem vzorcev ter kontrolo delovanja ČN.


ČN PERNICA

Čistilna naprave REŠETILOVS N2-PM1P-100-911. N+P je mehansko biološka s tretjo stopnjo čiščenja in sicer z eliminacijo dušikovih spojin, fosforja in UV sterilizacijo, Mehanska stopnja je izvedena, kot primarni usedalnik z laminarnim polnilom in konusnim dnom iz katerega se primarno blato po potrebi prečrpava v ločeni jašek ali silos za primarno blato. V sklopu primarnega usedalnika je prekat za dodajanje koagulanta.

V mehanski stopnji, se opravi mehansko čiščenje s sedimentacijo večjih delcev, ki potonejo v dno, kot primarno blato. Proces sedimentacije v primarnem usedalniku in anaerobna obdelava primarnega blata v silos za blato do stopnje mineralizacije, se pospešuje z dodajanjem bioprepara Bacti -Bio 9500 že na dotoku, skupaj s preparatom BICHEM DC 2000 GL za razgradnjo maščob.

Biološki proces čiščenja poteka v aeracijskem bazenu, ki ima več prekatov s plavajočimi (MBBR) in fiksnimi nosilci aktivnega blata. Raznovrstni mikrooganizmi, ki ob ugodnih pogojih tvorijo aktivno blato kot prevleka, ali film na nosilcih, iz odpadne vode za hrano koristijo odpadne organske snovi in jo na ta način čistijo. Kisik, ki je potreben za normalni razvoj v aerobnih pogojih dobijo mikroorganizmi , ki jih v praksi kratko imenujemo »aktivno blato« iz zraka, ki se s puhalom vpihuje skozi cevne membranske difuzorje.

Biološki proces razgradnje odpadnih organskih snovi do mineraliziranega blata v večstopenjski (1. prekat-hidroliza in fermentacija, 2. prekat – heterotrofni nitri/denitrifikacija, 3. prekat heterotrofni/autotrofni nitri denitrifikacija in 4. prekat autotrofni nitrifikacijski) on se pospešuje z dodajanjem biopreparata BICHEM DC 1008 CB, ki zmanjšuje tudi penjenje ob startu naprave. Kasneje se dodaja biopreoarat BICHEM DC 1003 FG in BICHEM BIOSULFOX.

Z ozirom na to, da je biološka razgradnja organskih (ogljikovih in dušikovih) snovi popolna, je produkcija mineraliziranega blata zelo majhna.

Izločanje fosforja se izvaja z dodajanjem koagulanta PAX-XL 100, ali PAX-XL60 v posebni prekat primarnega usedalnik.

Sterilizacija očiščene odpadne vode se opravlja v enoti pred iztokom iz naprave z UV sevanjem

Prepovedano je odpiranje pokrova UV sterilizacije, če ni izključena električna energija.

Tehnično proces čiščenja odpadne vode poteka tako, da surova odpadna voda po kanalizaciji priteče v jašek z ročnimi rešetkami na katerih se zadržijo in izločijo večji kosi. Iz tega jaška se odpadna voda preliva v naslednji jašek s potopno steno, ki funkcionira, kot maščobnik in peskolov iz njega gre naprej v črpališče. Iz črpališča se odpadna voda s potopno črpalko prečrtava v primarni usedalnik. Tu se opravi proces sedimentacije primarnega blata, ki se ga občasno s potopno črpalko prečrpava v silos za blato, ki ima preliv nazaj v jašek črpališča. Iz mehanske stopnje delno očiščena odpadna voda nadaljuje pot v aeracijski bazen v katerem se opravi biološki proces čiščenja. Iz aeracijskega bazena, ali biološkega reaktorja se že očiščena odpadna voda preliva skozi dezinfekcijsko enoto z UV sterilizacijo v iztok.

V procesu čiščenja se kemikalije ne uporabljajo, uporabljajo pa se biopreparati in koagulant za obarjanje fosforja.
 

ČN SELNICA OB MURI

Čistilna naprave REŠETILOVS N2-PM1P-100-911. N+P je mehansko biološka s tretjo stopnjo čiščenja in sicer z eliminacijo dušikovih spojin, fosforja in UV sterilizacijo, Mehanska stopnja je izvedena, kot primarni usedalnik z laminarnim polnilom in konusnim dnom iz katerega se primarno blato po potrebi prečrpava v ločeni jašek ali silos za primarno blato. V sklopu primarnega usedalnika je prekat za dodajanje koagulanta.

V mehanski stopnji, se opravi mehansko čiščenje s sedimentacijo večjih delcev, ki potonejo v dno, kot primarno blato. Proces sedimentacije v primarnem usedalniku in anaerobna obdelava primarnega blata v silos za blato do stopnje mineralizacije, se pospešuje z dodajanjem bioprepara Bacti -Bio 9500 že na dotoku, skupaj s preparatom BICHEM DC 2000 GL za razgradnjo maščob.

Biološki proces čiščenja poteka v aeracijskem bazenu, ki ima več prekatov s plavajočimi (MBBR) in fiksnimi nosilci aktivnega blata. Raznovrstni mikrooganizmi, ki ob ugodnih pogojih tvorijo aktivno blato kot prevleka, ali film na nosilcih, iz odpadne vode za hrano koristijo odpadne organske snovi in jo na ta način čistijo. Kisik, ki je potreben za normalni razvoj v aerobnih pogojih dobijo mikroorganizmi, ki jih v praksi kratko imenujemo »aktivno blato« iz zraka, ki se s puhalom vpihuje skozi cevne membranske difuzorje.

Biološki proces razgradnje odpadnih organskih snovi do mineraliziranega blata v večstopenjski (1. prekat-hidroliza in fermentacija, 2. prekat – heterotrofni nitri/denitrifikacija, 3. prekat heterotrofni/autotrofni nitri denitrifikacija in 4. prekat autotrofni nitrifikacijski) on se pospešuje z dodajanjem biopreparata BICHEM DC 1008 CB, ki zmanjšuje tudi penjenje ob startu naprave. Kasneje se dodaja biopreoarat BICHEM DC 1003 FG in BICHEM BIOSULFOX.

Z ozirom na to, da je biološka razgradnja organskih (ogljikovih in dušikovih) snovi popolna, je produkcija mineraliziranega blata zelo majhna.

Izločanje fosforja se izvaja z dodajanjem koagulanta PAX-XL 100, ali PAX-XL60 v posebni prekat primarnega usedalnik.

Sterilizacija očiščene odpadne vode se opravlja v enoti pred iztokom iz naprave z UV sevanjem

Prepovedano je odpiranje pokrova UV sterilizacije, če ni izključena električna energija.

Tehnično proces čiščenja odpadne vode poteka tako, da surova odpadna voda po kanalizaciji priteče v jašek z ročnimi rešetkami na katerih se zadržijo in izločijo večji kosi. Iz tega jaška se odpadna voda preliva v naslednji jašek s potopno steno, ki funkcionira, kot maščobnik in peskolov iz njega gre naprej v črpališče. Iz črpališča se odpadna voda s potopno črpalko prečrtava v primarni usedalnik. Tu se opravi proces sedimentacije primarnega blata, ki se ga občasno s potopno črpalko prečrpava v silos za blato, ki ima preliv nazaj v jašek črpališča. Iz mehanske stopnje delno očiščena odpadna voda nadaljuje pot v aeracijski bazen v katerem se opravi biološki proces čiščenja. Iz aeracijskega bazena, ali biološkega reaktorja se že očiščena odpadna voda preliva skozi dezinfekcijsko enoto z UV sterilizacijo v iztok.

V procesu čiščenja se kemikalije ne uporabljajo, uporabljajo pa se biopreparati in koagulant za obarjanje fosforja.


ČN SVEČINA


 

ČN Svečina je biološka čistilna naprava »System Dr. Renner« tip-R-S za 220 PE in je dvostopenjska kompaktna čistilna naprava z akivnim blatom brez predćiščenja, z aerobno stabilizacijo blata. Naprava ima kad za presežno blato in uravnava nihanje dotoka z nihanjem nivoja v kadeh. Na kadeh so jaški za jemanje vzorcev, nad kadmi pa se nahaja strojnica. Surova odpadna voda doteka po dotočni cevi v prvi aeracisjki bazen (BB1), v katerega z zelo majhnimi šobami vpihujejo strnjen zrak, ki zagotavlja kroženje vode in oskrbuje mikroorganizme aktivnega blata s kisikom. Večje plavajoče delce zadržuje pregrada, delno prečiščena odpadna voda pa teče v drugi aeracisjki bazen (BB2), kjer je postopek čiščenja enak kot v prvem.

Aeracijska bazena sta zasnovana tako, da tudi pri polni obremenitvi čistilne naprave ni potrebno stalno vpihovanje zraka. V času anaerobnih razmer prihaja do denitrifikacije. Tako prečiščena odpadna voda teče nato skozi padno cev v lijakasti del na dnu usedalnika. V usedalniku (NKB) se aktivno blato poseda, prečiščena odpadna voda pa dviga. Zajemalnik vrši odvzem prečiščene odpadne vode iz usedalnika v iztok čistilne naprave,s čimer se zagotavlja enakomerno obremenitev usedalnika ter preprečuje odnašanje plavajočih delcev iz usedalnika v iztok. Iztok ČN Svečina je speljan v Svečinski potok.

Potrebna količina aktivnega blata se vrača iz usedalnika v aeracijska bazena, odvečno (aerobno stabilizirano) blato pa po potrebi odvajajo v zbirlanik odvečnega blata (SP). Kapaciteta zbiralnika odvečnega blata zadostuje za 14 mesecev delovanja čistilne naprave.

V procesu čiščenja se kemikalije ne uporabljajo.
 

ČN ŠENTILJ JUG


 

Čistilne naprave tipa BIOCLERE so mehansko biološke. Mehanske stopnja je običajno pretočna greznica (TPG), pri večjih napravah pa je lahko »emšer«.

V mehanski stopnji, če je izvedena kot troprekatna greznica, se opravi mehansko čiščenje s sedimentacijo večjih delcev, ki potonejo na dno, en del lažjih od vode pa splava na površino in tvori plavajoče blato. V mehanski stopnji poteka anaerobni proces metanskega vretja do delne mineralizacije blata. V procesu se izloča bioplin.

Podobno kot v troprekatnih greznicah poteka mehansko čiščenje v emšerju, ki ima primarni usedalnik in gnilišče. Osnovna razlika je v tem, da je čas zadrževanja odpadne vode v primarnem usedalniku emšerja relativno kratek, samo okoli 2 uri, medtem ko je v troprekatni greznici nekaj več kot pol dneva. Mehansko očiščena voda iz emšerja je manj zagnita kot iz greznice uporabljajo za manjše kapacitete naprav, ki imajo večjo rezervo v recirkulaciji (ozračevanju), malo večja poraba kisika ni omembe vredna pri povečanju stroškov energije. Razgradnja primarnega (sedimentiranega iz surove odpadne vode) in tudi sekundarnega (odvečnega iz biološke stopnje) blata je v obeh primerih enaka (metansko vrenje).

Biološki proces čiščenja poteka v precejalniku s pomočjo aktivnega blata, ki se kot prevleka ali film formira na plastičnih nosilcih (HUFO 120 ). Raznovrstni mikroorganizmi, ki se ob ugodnih pogojih naselijo na površino nosilcev iz odpadne vode, ki se jo po njih stalno razpršuje, za hrano koristijo odpadne organske snovi in jo na ta način čistijo. Kisik, ki je potreben za normalni rarzvoj, dobijo mikroorganizmi, ki jih kratko imenujemo »aktivno blato«, nekateri tudi »biološka ruša«, iz zraka. Proces čiščenja torej poteka v aerobnih pogojih.

Glede na to, da aktivno blato stalno prirašča in odmira, se odmrlo blato v večjih kosih ali flokulah odlepi od nosilca in ga voda odnese kot odvečno ali sekundarno blato v usedalnik s konusnim dnom, ki ga imenujemo naknadni ali sekundarni usedalnik. Iz dna tega usedalnika se odvečno blato občasno črpa na začetek mehanske stopnje t.j. v greznico ali emšer. Očiščena odpadna voda s površine naknadnega usedalnika odteka v iztok.

Tehnično proces čiščenja odpadne vode poteka tako, da surova odpadna voda priteče v greznico ali emšer. Tu se opravi proces sedimentacije primarnega blata. Iz mehanske stopnje se delno očiščena odpadna voda s pomočjo recirkulacije primarnega blata. Iz mehanske stopnje se delno očiščena odpadna voda s pomočjo recirkulacijske črpalke razpršuje po nosilcu. Na nosilcih poteka biološki proces čiščenja. Iz precejalnika gre že očiščena voda na bistrenje v naknadni usedalnik in iz njega v iztok. Odvečno blato iz konusa naknadnega usedalnika se po potrebi, odvisno od obremenitve, torej prirašča in prečrpava na začetek greznice ali emšerja, kjer potone in se nadalje razgrajuje v anaerobnih pogojih skupaj s primarnim blatom.

LOVRENC NA POHORJU

Obravnavano območje Čistilne naprave se nahaja na južnem delu delu naselja Lovrenc na Pohorju. Mikro lokacija je razvidna iz ureditvene situacije. Le ta prikazuje lego ČN velikosti 2000 PE med lokalno cesto ter lokalnim odvodnikom (Radoljno). Celotno področje čistilne naprave zajema cca. 2000 m2, ki je v celoti ograjeno z aluminijasto žično ograjo višine 2,00 m.

Čistilna naprava je delno vkopana, delno v nasipu ter služi za čiščenje izključno sanitarnih odpadnih vod naselja Lovrenc na Pohorju.

Napravo v osnovi sestavljajo:

  • Primarni usedalnik

  • Biološka stopnja

  • Integrirana iztočna cona – sekundarni usedalnik
     

PRIMARNI USEDALNIK

Dotok na Čistilno napravo (v jašek črpališča odpadnih vod) je urejen gravitacijsko.

Kot prva stopnja ČN je definiran PRIMARNI USEDALNIK "Emšer", to je armirano betonski objekt okroglega tloris Dz=6,60m ter stožčastega prereza višine H=7,0m. Objekt je pred padcem v medij zaščiten z ograjo ter pohodno mrežo.

Odpadno vodo prečrpamo na koto vtoka +2.10 m.. Iz primarnega usedalnika izteče odpadna voda na koti iztoka +1.80m v razdelilni jašek (betonske izvedbe) DN=1,00m, ki enakomerno porazdeli delno očiščeno odpadno vodo v biološko stopnjo. Kota vtoka v razdelilni jašek je na +1.50m. Iz razdelilnega jaška odteče voda enakomerno v vsakega od štirih sklopov precejalne naprave B 415. Iztok je na koti +1.32m. Vsi povezovalni vodi na področju ČN so PE izvedbe DZ 200, razen vodov od razdelilnega jaška do biološke stopnje, ki so dimenzije DZ 140. Na mestu prečkanja interne ceste znotraj naprave so cevi dodatno obbetonirane (ATV 127 način polaganja 2, kot naleganja =180o).

BIOLOŠKA STOPNJA – SEKUNDARNI USEDALNIK

BIOLOŠKA STOPNJA je montažni objekt iz poliestra sestavljena iz dveh lijakastih bazenov premera D=3,0m ter višine cca.5,0 m, ki so med seboj povezani tako, da znaša zunanja tlorisna mera cca.3,0m x 8,0 m. Kota vtoka v biološko stopnjo je na koti +1.25. Kota iztoka iz posameznega sklopa je na koti +1.15 NV .

Vsi štirje iztoki so med seboj povezani z povezovalnim vodom PE DZ 200. Pred izpustom očiščenih odpadnih vod v recepient je urejen merni jašek, ki služi za odvzem ter kontrolo delovanja čistilne naprave. V mernem jašku, ki je lociran na JZ delu naprave je montirana tudi nepovratna zaklopka, ki varuje napravo pred poplavo (dvig nivoja vode v potoku Radoljna).

Za odvzem odvečnega blata iz primarnega usedalnika je na SV strani naprave lociran odvzemni jašek Dn=1,00 m, v katerem se nahaja ventil, ki ga po ugotavljanju presežnih usedlin (več kot 2/3 višine gnilišča) odpremo ter jih s specialnim vozilom prečrpamo, za odvoz greznične blatenice. Stabilizirano pomešano blato (sekundarno-primarno) lahko (v kolikor analize dokažejo neoporečnost) uporabimo za kmetijske namene oziroma jih odpeljemo na komunalno deponijo.

Izvedba oziroma postavitev naprave je delno v izkopu, delno v nasipu. Bazeni so sidrani v podložni temelj ter tako zavarovani pred vzgonsko silo t.j. glede na morebitni dvig talne vode.

IZPUSTNI OBJEKT – MERILNI JAŠEK

Prečiščena voda se odvaja iz Biološke stopnje-sekundarnega usedalnika v merilni jašek. Ta je dimenzij DN 800 in služi za kontrolo delovanja čistilne naprave ter odvzem vzorcev. Prečiščena voda se izpušča v potok Radoljno.

 

 

Obstoječe stanje leto 2014/2015

 

Občina

Površina (km2)

Število prebivalcev

Dolžina kanalizacije (m)

Število priključenih

Maribor

147,5

112.088

448.472

27.305

Benedikt

24

2.464

8.103

390

Hoče-Slivnica

53,7

11.224

49.373

1.629

Kungota

49

4.794

7.902

281

Lovrenc na Pohorju

85,28

3.119

21.212

985

Miklavž na Dravskem polju

12,5

6.437

32.999

1.374

Pesnica

75,8

7.501

23.602

402

Ruše

61

7.191

41.967

1.874

Šentilj

65

8.440

39.168

1.111

 

573,78

163.258

672.798

35.351

 

Zgornja preglednica nam prikazuje velikost posameznih občin, število prebivalcev v občini in dolžino kanalizacijskega sistema, število priključenih na javno kanalizacijsko omrežje povzeto po vodovodnih priključkih* povzeto po uredbi Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja Ur.l. RS, št. 87/2012, Ur.l. RS, št. 109/2012, katerega vzdržuje naše podjetje v kar se vključuje tudi število stanovanj* v večstanovanjskih objektih brez vodovodnega števca za katere posedujemo podatke.


Seznam izdelanih kanalov v posameznih občinah po letih izgradnje in dolžini.