Javna kanalizacija
Vzdržujemo približno 768 kilometrov javnega kanalizacijskega omrežja. Skrbimo za njegovo pretočnost, redno vzdrževanje in zanesljivo odvajanje odpadne vode.
Skrbimo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode ter vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in črpališč. Čistimo in vzdržujemo manjše čistilne naprave, praznimo greznice ter izvajamo črpanje in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN).
Kaj obsega dejavnost
- odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode;
- vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, črpališč in razbremenilnikov;
- čiščenje in vzdrževanje manjših čistilnih naprav;
- prediranje in redno čiščenje zamašenih kanalizacijskih cevi;
- črpanje in odvoz vsebine greznic ter blata iz MKČN;
- snemanje kanalizacijskih cevi in pregledi njihovega stanja;
- pregledi malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE;
- meritve pretokov na kanalizacijskem omrežju in pred vstopom v CČN Maribor;
- sodelovanje z občinami pri načrtovanju obnov in posodobitev omrežja ter izvajanje potrebnih sanacij.
Obseg omrežja in objekti
Vzdržujemo približno 768 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Sistem sestavljajo cevovodi premera od 25 do 240 centimetrov, črpališča, razbremenilniki, zadrževalni bazeni in drugi objekti. Odpadna voda se večinoma odvaja gravitacijsko, kjer teren tega ne omogoča, pa jo prečrpavamo. Iz osrednjega nadzornega centra spremljamo delovanje objektov, povezanih v sistem daljinskega nadzora.
Služba javna kanalizacija v številkah
Vzdržujemo približno 768 kilometrov kanalizacijskega omrežja, po katerem se odpadna voda odvaja neprekinjeno. Redno čistimo cevi, vzdržujemo objekte in spremljamo delovanje sistema, da lahko ob motnjah hitro ukrepamo.
Javno kanalizacijsko omrežje vzdržujemo v Mestni občini Maribor ter občinah Hoče-Slivnica, Kungota, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica in Duplek. V občinah Kungota, Pesnica in Duplek skrbimo tudi za čiščenje in vzdrževanje manjših čistilnih naprav.
V okviru dejavnosti izvajamo prediranje in redno čiščenje zamašenih kanalizacijskih cevi, črpanje in odvoz vsebine greznic ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, snemanje kanalizacijskih cevi, preglede MKČN do 50 PE ter meritve pretokov na javnem kanalizacijskem sistemu in pred vstopom v CČN Maribor.
Kako deluje javni kanalizacijski sistem
Kanalizacijski sistem sestavljajo cevovodi premera od 25 do 240 centimetrov ter pripadajoči objekti. Odpadna voda se večinoma odvaja gravitacijsko. Kjer teren tega ne omogoča, jo s črpališči prečrpavamo v više ležeče zbiralnike. Delovanje objektov, povezanih v sistem SCADA, spremljamo iz osrednjega nadzornega centra, kar nam omogoča hitro zaznavanje motenj in ukrepanje ob okvarah.
Kanalizacijski sistem poleg cevovodov sestavljajo še številni tehnološki objekti: razbremenilniki, zadrževalni bazeni, revizijski jaški, lovilci olj in peskolovi ter čistilne naprave. Ker za odvajanje odpadne vode v osnovi izkoriščamo silo teže, govorimo o gravitacijskem sistemu; kjer teren tega ne omogoča, vodo prečrpavamo v više ležeče glavne zbiralnike.
Kanalizacijski sistem deluje neprekinjeno. Iz osrednjega nadzornega centra spremljamo in upravljamo objekte, povezane v sistem daljinskega nadzora.
Črpališča na omrežju
Črpališča omogočajo odvajanje odpadne vode na območjih, kjer gravitacijski odtok ni mogoč. Vzdržujemo jih v Mestni občini Maribor ter občinah Hoče-Slivnica, Kungota, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica in Duplek. Delovanje črpališč, povezanih v sistem daljinskega nadzora, spremljamo iz osrednjega nadzornega centra.
Iz osrednjega nadzornega centra spremljamo in upravljamo objekte, povezane v sistem daljinskega nadzora. Podatki o obratovanju nam pomagajo pravočasno zaznati motnje, ukrepati ob okvarah ter načrtovati vzdrževanje in obnove.
Za nemoten pretok odpadne vode iz omrežja redno odstranjujemo mulj, pesek in druge usedline, pri čemer uporabljamo sodobne čistilne stroje. Pri čiščenju kanalizacije manjšega do srednjega premera se z visokim tlakom vode izpirajo sedimenti z dna kanala, ki se nato prečrpajo v specialna vozila ter odložijo na Centralni čistilni napravi Maribor oziroma predajo pooblaščenemu prevzemniku.
Pri kanalih večjih premerov izvajamo tudi ročno čiščenje, kadar strojno čiščenje ne zadošča. Tako zagotavljamo odstranjevanje usedlin in drugih ovir tudi na delih omrežja, kjer je uporaba strojev omejena.
Čistilne naprave
Čistimo in vzdržujemo ČN Svečina in ČN Kungota v občini Kungota, ČN Pesnica in ČN Pernica v občini Pesnica ter ČN Šola in MKČN Vurberk v občini Duplek.
O urejenem odvajanju odpadne vode lahko govorimo šele, ko se ta pred izpustom v okolje očisti v čistilni napravi, od koder jo mehansko in biološko prečiščeno, nadzorovano in skladno s predpisi vrnemo v naravno okolje ter s tem sklenemo krogotok vode.
Odpadna voda iz Mestne občine Maribor ter občin Miklavž na Dravskem polju, Hoče-Slivnica in Duplek se odvaja na Centralno čistilno napravo Maribor. Za izvajanje javne službe čiščenja na tej napravi od 11. junija 2024 skrbi Mariborski vodovod. Nigrad skrbi za odvajanje odpadne vode, vzdrževanje kanalizacijskega omrežja ter praznjenje greznic in MKČN. Izvajamo tudi preglede MKČN do 50 PE.
Kanalizacijsko omrežje redno nadzorujemo, saj lahko netesnost povzroči onesnaževanje okolja ali vdor podzemne vode v sistem. Dostopne kanale večjih premerov pregleduje osebje, nedostopne odseke pa snemamo s kamerami na računalniško vodenem robotu. Zbrani podatki so podlaga za načrtovanje obnov in interventnih posegov. Na leto pregledamo več sto kilometrov kanalizacijskega omrežja.
Pogosta vprašanja
Zakaj plačujem okoljsko dajatev in kako se opravi njen obračun?
Okoljsko dajatev obračunavamo v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012, 98/2015), ki določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, osnove za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja itd. Sam prihodek okoljske dajatve je v skladu z Zakonom o financiranju občin namenski prihodek občine.
Ceno okoljske dajatve je nazadnje določila vlada RS v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012) in znaša 26,4125 EUR po enoti obremenitve. Preračunano na en kubični meter odvedene odpadne vode znaša:
– 0,52825 EUR/m3 v primeru obstoječe pretočne greznice z iztokom v javno kanalizacijo brez ali z nedelujočo čistilno napravo;
– 0,052825 EUR/m3 v primeru delujoče male čistilne naprave ali z iztokom v javno kanalizacijo, zaključeno s čistilno napravo.
Čigav vir je omrežnina in kako se opravi njen izračun?
Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV) Uradni list RS, št. 21/25 določa v 3. členu 25. točki, da je omrežnina fiksni del cene javne službe, ki vključuje stroške infrastrukture javnih služb oskrbe s pitno vodo ali odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Ceno javne službe določi občinski svet tako, da posebej določi omrežnino in ceno storitve javne službe, pri čemer je omrežnina fiksni del cene, cena storitve javne službe pa variabilni del cene.
Isti zakon v 6. členu določa tudi, da občina za opravljanje javne službe izvajalcem javne službe obračuna najemnino za vso infrastrukturo javnih služb, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti, najmanj v višini obračunane amortizacije ali omrežnino, kadar ne gre za najemnino, najmanj v višini obračunane amortizacije. Podlaga za obračun amortizacije je vrednost infrastrukture javnih služb.
ZOPVOOV v 22. členu določa, da izvajalec javne službe uporabi enoto mere za obračun omrežnine, ki je faktor, določen glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera oziroma priključka. Če uporabnik javne službe nima priključka na javni vodovod, se za vsako stanovanjsko enoto, stavbo ali objekt obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1.
Zakaj se višina omrežnine od občine do občine razlikuje in koliko znaša v posameznih občinah?
Omrežnina je fiksni del cene javne službe, ki vključuje stroške infrastrukture javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Obračun omrežnine ni vezan na porabo vode in ne predstavlja storitve, temveč je vezan na velikost vodovodnega priključka.
Višina omrežnine zavisi od vrednosti gospodarske javne infrastrukture in števila priključkov v posamezni občini. Infrastruktura javnih služb je gospodarska javna infrastruktura javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Zato se višina omrežnine od občine do občine razlikuje.
Gospodarska javna infrastruktura so prostorske ureditve, namenjene opravljanju gospodarskih javnih služb, in prostorske ureditve za druge namene v javnem interesu na področju energetike, prometa, elektronskih komunikacij in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so kot take določene z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti.
Na podlagi česa se izvaja obračun komunalnih storitev?
Obračun komunalnih storitev izvajamo po porabi pitne vode. Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV) določa, da izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve oskrbe s pitno vodo, ki se uporabnikom obračuna glede na izmerjeno količino pitne vode v m3. Izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter količino opravljene storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, ki se uporabnikom obračuna v višini 100 odstotkov izmerjene pitne vode v m3.
Brez merjenja porabe pitne vode
Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba v skladu z uredbo. Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Sled navedenega pomeni obračun v višini 36,50 m3 na mesec.
Kaj vse zajemajo obračunske postavke komunalnih storitev?
Komunalne storitve zajemajo različne postavke s področja odvajanja in čiščenja. Odvajanje je prihodek izvajalca javne službe za izvajanje rednega vzdrževanja in nemotenega odvajanja odpadne vode ter zajema stroške električne energije za črpališča, servise in preglede črpalk, vodenje daljinskega sistema nadzora črpališč, čiščenje in snemanje kanalizacije, popravila pokrovov in sten jaškov, odpadke, vodo, deratizacijo kanalizacijskega omrežja, meritve pretokov, vzdrževanje baz podatkov in druge povezane stroške.
Čiščenje zajema stroške električne energije za čistilne naprave, odvoz in deponiranje blata, monitoringe obratovanja čistilne naprave, meritve pretokov, stroške odpada na grabljah in sitih, stroške za vodo ter druge stroške, vezane na delovanje čistilne naprave.
Kako se obračunava odvajanje odpadne vode za polnjenje bazenov?
Izvajalec javne službe obvešča uporabnika komunalnih storitev, da polnjenje bazenov ni razlog za neobračun obveznih komunalnih storitev in okoljske dajatve.
Voda iz bazena je komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, in sicer tako, da se jo odvede v kanalizacijo, malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ali obstoječo greznico. Za obračun komunalne vode ni pomembno, ali gre za pitno vodo ali ne. Obračun komunalnih storitev in okoljske dajatve se izvaja glede na dobavljeno količino pitne vode.
Kje lahko uredim spremembo plačnika?
Spremembo plačnika je mogoče opraviti izključno pri izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo:
– Mariborski vodovod, d. d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor;
– Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče (za področje oskrbe s pitno vodo na območju občine Hoče-Slivnica);
– Javno podjetje Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor (za obračun glede na število oseb brez oskrbe s pitno vodo).
Za namen odjave/prijave števila oseb morate predložiti potrdilo iz registra stalno prebivajočih na navedenem naslovu. Potrdilo pridobite na Upravni enoti.
https://www.gov.si/teme/prebivalisce/
https://www.gov.si/teme/registri-in-evidence/
Zakaj kanalizacija v času izrednih padavin na območju Mestne občine Maribor ter občin Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju ne odvaja vse padavinske odpadne vode?
Zaradi podnebnih sprememb prihaja do nalivov večje jakosti, kot je bilo upoštevano pri dimenzioniranju kanalizacije, in ki trajajo vedno dalj časa. V takšnih primerih kanalizacija ne zmore prevajati vse padavinske odpadne vode, zaradi česar preplavi določena območja. Če padavine napolnijo struge potokov in rek, v katere se stekajo padavinske odpadne vode iz utrjenih površin, je odtok padavinske vode iz kanalizacije onemogočen.
Javno podjetje Nigrad kot izvajalec javne službe odvajanja odpadnih voda poziva občane, naj padavinske vode izločijo iz sistema javne kanalizacije. Padavinska voda v javno kanalizacijo ne spada, saj povzroča poplavljanje objektov ali nezmožnost zagotavljanja odvajanja odpadne vode do sistema za čiščenje. Če ste odklop iz sistema javne kanalizacije s padavinsko vodo že izvedli, nas o tem obvestite na kanalizacija@nigrad.si.
Podatki o izrednih vremenskih razmerah: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/natural-hazards/
Zakaj je priklop na sistem javne kanalizacije obvezen in zakaj se mora ukiniti greznica ali mala čistilna naprava ob javni kanalizaciji?
Obveznost priklopa neposredno določa Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV). V skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo mora investitor ali lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
Če je pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje uporabnik odvajal odpadne vode v obstoječo pretočno greznico, nepretočno greznico ali malo čistilno napravo, je dolžan tak objekt izprazniti, očistiti in dezinficirati. Po izvedbi priključka na kanalizacijo se greznica opusti in ni več del priključka, razen če se preuredi v revizijski jašek. Obstoječa greznica se lahko uspešno uporabi tudi za zajem padavinske vode.
Primer pravilno izvedenega hišnega priključka na javno kanalizacijo
Dopis Uporaba Sistema Javne Kanalizacije 2025 – MESTNA OBČINA MARIBOR
Dopis Uporaba Sistema Javne Kanalizacije 2025 – DUPLEK
Dopis Uporaba Sistema Javne Kanalizacije 2025 – KUNGOTA
Dopis Uporaba Sistema Javne Kanalizacije 2025 – MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU
Dopis Uporaba Sistema Javne Kanalizacije 2025 – PESNICA
Dopis Uporaba Sistema Javne Kanalizacije 2025 – HOČE-SLIVNICA
Zakaj je črpanje vsebine iz obstoječih pretočnih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) obvezno najmanj enkrat na tri leta?
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode izvajalcu javne službe nalaga kot obvezno storitev prevzem neobdelanega blata, blata in celotne količine komunalne odpadne vode iz obstoječih greznic, MKČN in nepretočnih greznic, kadar je to potrebno, vendar najmanj enkrat na tri leta, in predajo slednjega v ustrezno obdelavo.
V primeru greznic predstavlja ustrezno obdelavo predaja odpadkov na čistilno napravo; edina v našem okolju, ki je za takšen prevzem primerna, je centralna čistilna naprava Maribor.
Kakšen je postopek prijave male komunalne čistilne naprave (MKČN)?
Lastnik male komunalne čistilne naprave je dolžan prijaviti MKČN izvajalcu javne službe. Lastnik prijavi MKČN z izpolnjeno vlogo, ki ji priloži ES-izjavo o lastnostih, in jo posreduje na naslov Javno podjetje Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor.
Izpolnjena vloga služi za prvi pregled obratovanja MKČN, ki se opravi po izvedbi prvih meritev v prvem naslednjem koledarskem letu. Storitev je plačljiva, naročite jo lahko na e-naslovu tonka.cuk@nigrad.si. Prve meritve se opravijo praviloma v roku 4-6 tednov od normalne obremenitve male čistilne naprave.
Za izdelavo poročila morajo biti predloženi vsi potrebni dokumenti (vloga, prve meritve, izjava o lastnostih, dokumentacija o čistilni napravi, vodno soglasje itn.), sicer se šteje, da mala čistilna naprava ne deluje v skladu s predpisi.
Kako poteka čiščenje odpadne vode v naših malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN)?
Čiščenje odpadnih voda je proces, skozi katerega se odpadne vode očistijo do tolikšne mere, da izpolnjujejo okoljske in druge standarde kakovosti. Čiščenje lahko vključuje mehanske, kemične ali biološke postopke ter njihove kombinacije. Pri čiščenju odpadne vode izvajalec javne službe ne uporablja kemikalij ali drugih agresivnih snovi.
Zalivanje vrtov je mogoče tudi s posebnim vodnim dovoljenjem
Potrebujete poseben števec.
Imetnik vodnega dovoljenja, ki bi želel vodo pridobiti preko javnega vodovoda, mora imeti na mestu odvzema nameščeno merilno napravo (števec), ki beleži za zalivanje odvzete količine vode. Taka voda se poračunava drugače kot običajna pitna voda, ker se plača le voda, ne pa tudi ostale dajatve na kubični meter, denimo kanalščina.
Uporaba blata oziroma komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave ali greznic kot gnojilo v kmetijstvu
Blato iz male komunalne čistilne naprave do 50 PE ali obstoječe pretočne greznice ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice se lahko uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, če nastaja na kmetijskem gospodarstvu in so izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Blato oziroma komunalna odpadna voda se mora zmešati z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščiti najmanj šest mesecev pred uporabo kot gnojilo v kmetijstvu.
Prevzem blata ali komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice s strani osebe, ki ni izvajalec javne službe, in njuno mešanje z gnojevko oziroma gnojnico drugega kmetijskega gospodarstva, ni v skladu s predpisi.
Več na: Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode | GOV.SI
